Evangelij 4. postne nedelje nam približa Jezusovo dobroto, še več – NJEGA SAMEGA. On sam spregovori. Ne nekje daleč, ampak čisto blizu s toplim čutom za človeka kot vedno. Od tebe in mene je odvisno, če mu bomo pustili, da nas najde – vidi. Ste zato?

Jezus je šel mimo in zagledal slepega človeka. Tukaj najdemo, lahko bi tudi rekli srečamo neko nasprotje glede Jezusovega ravnanja. Njegovi učenci gledajo drugače. Vprašajo ga: Rabi, kdo je grešil? On ali njegovi starši? Človeško gledanje – izziv za vsakega izmed nas.

Jezus pove učencem, da ni vzrok to in ono – ampak na njem se bodo razodela Božja dela. Kakšna topla in ljubeča obljuba! Na njem se bodo razodela Božja dela.

Kaj delam v tem postnem času? Ali pustim, da se razodevajo božja dela tudi v mojem življenju? Jezus je preprosto pristopil k sleporojenemu. Pomazal mu je oči z blatom, ki ga je naredil s svojo slino.

Silno pomembno! On sam se dotika sleporojenega v dveh oblikah. Sledi naročilo: Pojdi in se umij v Siloi. (To je v vodnjaku Siloa). Poskušajmo to dogajanje videti v živo. Sleporojeni verjame, gre in se umije – potem vidi. Množica se čudi in se sprašuje: Je to res ta, ki je posedal in beračil. Mož pogumno spregovori: Jaz sem. Pove, kaj mu je Jezus storil in kako so se mu oči odprle. Tukaj lahko začutimo notranji odnos do Jezusa.

Nov izziv za nas! Povedati, spregovoriti o Božjih delih, Božji dobroti in ljubezni. Prav je, da računamo tudi na nasprotovanje in nerazumevanje. Sv. oče je v zadnjem času dejal, da je to sestavni del njegovega življenja.

Iz Evangelija lahko razberemo, da je nastal razdor med farizeji zaradi ozdravljenja sleporojenega. To je za nas klic k prečiščevanju našega odnosa s samim seboj, z bližnjim in Bogom.

Ozdravljeni sleporojeni pogumno odgovori na vprašanje: Kaj pa ti praviš o njem, ker ti je odprl oči? Prerok je.

 

Kaj pa mi? Naj nam ta postni čas pomaga odgovoriti nam samim in bližnjim: To je Jezus, naš Odrešenik, to je moj Bog. Življenje z Njim je dar, veselje in novo upanje. Kako zanimiva in skrivnostna je človeška narava. Farizeji so dalje preverjali – in to pri njegovih starših. Starši so rekli: Dovolj je star, njega vprašajte. To je vzgoja k osebni odgovornosti, čeprav je bilo v starših tudi nekaj strahu pred judovskimi voditelji.

Poklicali so ga drugič in mu rekli: Daj čast Bogu. Mi vemo, da je ta človek grešnik. Ozdravljeni sleporojeni še bolj odločno in prepričljivo odgovori: Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in zdaj vidim. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel kaj takega storiti.

Farizeji so zaprli svoje srce in svoje oči za Božje delo. Evangelij pove: Vrgli so ga ven.

Tedaj se zgodi nekaj veličastnega, kar zmore samo božja ljubezen. Jezus ga je poiskal. Med njima pride do osebnega pogovora od srca do srca. Veruješ v Sina človekovega? Kdo je to Gospod, da bi veroval vanj? Jezus mu je rekel: Videl si ga. Ta, ki govori s teboj, ta je. Ozdravljeni je dejal: Verujem Gospod.

Poskusimo tiho in z vsem zaupanjem pristopiti k temu pogovoru in na koncu reči  z ozdravljenim:

Verujem, verujem v tem postnem času še močneje. To si Ti moj Bog, ki ljubiš, rešuješ in ozdravljaš in daješ vedno novo življenje.

Bog mi je zaupal, da ga smem oznanjati otrokom in mladim s posebnimi potrebami vsake vrste, obenem pa tudi njihovim družinam. Rada bi vam povedala, kako Jezus odpira duhovne oči prav tem.  Strmim – velika so Božja dela!

Prav ti otroci in mladi ob razlagi Božje besede začutijo, da jim je Bog blizu in jih ima rad. Težko je izreči – opisati veselje, ko zažarijo oči v trenutkih, ko Jezus odpre njihove duhovne oči. Iz njih sije ena sama resnica: Bog je dober, ima me rad. To pove tudi odgovor brez besed. Na poseben način je to mogoče doživeti ob negovorečih, toda razumnih. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, pravi Zgodba o malem princu.

 

Ne malo staršev mi je že zaupalo svojo bolečino ob otrocih in hkrati kako so se jim odprle oči. Meni je Bog zaupal tega otroka. Jaz lahko zanj nekaj dobrega naredim – naredim lahko vse!

Dovolite, da vas povabim k zaupanju v Jezusa. On more vedno znova odpreti naše duhovne oči, da ga bomo slavili in oznanjali njegovo dobroto. Amen.