“Občutek osamljenosti mi je zelo zahteven”, pravi s.Helena, ki je ob okrožnici Vsi bratje razmišljala o osamljenosti.
Več si preberite tukaj:
“Občutek osamljenosti mi je zelo zahteven. Za razliko od samote, ki me umiri in obnovi moči, me osamljenost boli in hitro vodi v žalost.
Osamljenost doživljam neodvisno od tega koliko dela imam in s koliko ljudmi se družim. Najpogosteje jo doživljam v odnosih. Ko ni povezanosti, ko se moje srce ne uspe resnično odpreti za drugega ali pa moja ljubezen ni sprejeta z druge strani. Ko ostanemo zaprti v svojem lastnem svetu, nesprejemljivi za dar drugega.
V občutkih osamljenosti mi najbolj pomaga, da se zavem resnice, da živim v Kristusu. To mi da moči, da sprejemam tudi bolečino osamljenosti. Hkrati mi pomaga da se odprem za sprejemanje Božje bližine po ljubezni bližnjih in lepotah narave. Izberem, da bom v trenutkih osamljenosti bolj pozorna in odprta za dobroto, ki mi je izkazana po ljudeh. Tako se potem marsikateri telefonski klic iz zgolj suhoparne izmenjave informacij spremeni v prijateljski pogovor. Sicer nadležen obisk lahko splete globlje vezi s sočlovekom in samoumeven, rutinski zajtrk postane navdušujoče izhodišče dneva …
V trenutkih osamljenost grem rada tudi v naravo in v objektiv fotoaparata zajamem kak lep prizor, ki ga potem pogosto delim z drugimi prek raznih medijev. Lepota spregovori mnogim. Poveže nas v občudovanju, veselju, zahvaljevanju. Vse to mi okrepi zavedanje povezanosti, da smo eno telo, da moje radosti in bolečine niso samo moje. Skupaj smo v tem, povezani bolj kot si sploh lahko mislimo.”
Vsi bratje, točka 12 : “V tem pomasovljenem svetu, ki daje posebne pravice osebni koristi in slabí občestveno razsežnost bivanja, smo bolj osamljeni kot kadarkoli doslej. Svojo moč pa pridobivajo trgovine, kjer imajo ljudje vlogo porabnikov ali gledalcev. Z napredovanjem tega globalizma se običajno krepi identiteta najmočnejših, ki ščitijo sami sebe, razkraja pa se istovetnost najšibkejših pokrajin in revežev, saj postajajo bolj ranljivi in odvisni. Tako postaja politika vedno bolj neodločna pred transnacionalnimi ekonomskimi oblastmi, ki se ravnajo po načelu »deli in vladaj«. ( t.12)
